Nepremičninske novice

Usoda Zakona o nepremičninskem posredovanju

Zaradi veta DS-ga ga lahko znova potrdijo na izredni seji DZ-ja

Zaradi ekspresnega potrjevanja zakonov v DZ-ju v predvolilnem času so konec marca izredno sejo imeli tudi v državnem svetu, na kateri so izglasovali veta na dva zakona, med drugim tudi na zakon o nepremičninskem posredovanju, ki naj bi bil po mnenju MOP-a prijazen do potrošnikov.

Z odstopom premierja Mira Cerarja in posledičnim razpadom vlade je postalo jasno, da bodo volitve v DZ znova potekale predčasno. DZ je zaradi tega tudi ukinil aprilsko redno sejo vlade in zdaj na izrednih sejah poslanci skušajo do volitev potrditi še kakšen zakon.

Pretekli teden je zato napovedana izredna seja DZ-ja, na kateri bodo poslanci obravnavali kar 22 predlogov zakonov, ki jih je v parlamentarni postopek vložila vlada. Zato bo potekala predvidoma štiri dni, od 16. do 19. aprila. Zaradi hitenja pri sprejemanju novih zakonov je konec marca izredno sejo sklical tudi državni svet (DS) in izglasoval veta na novelo zakona o igrah na srečo, ki je predvideval liberalizacijo trga športnih stav, ter na nov zakon o nepremičninskem posredovanju.

Usoda obeh zakonov je precej negotova, saj bi ju morala večina vseh poslancev znova potrditi na eni izmed prihodnjih izrednih sej. Ali se bo to zgodilo, še ni jasno.

Nejevoljno okoljsko ministrstvo


Zaradi veta DS-ja za zakon o nepremičninskem posredništvu so precej nejevoljni na ministrstvu za okolje in prostor, saj menijo, da novi zakon, ki ga je vlada sprejela konec lanskega leta, veliko bolj ščiti potrošnike, ki so večinoma šibkejši partner pri nepremičninskih poslih.

Razlogi za sprejem novega zakona so v še vedno nezadostni stopnji varovanja interesa potrošnikov in pomanjkljiva oziroma nezadostna pravna varnost tako potrošnikov kot tudi nepremičninskih družb, je med drugim pojasnila državna sekretarka na ministrstvu za okolje in prostor Lidija Stebernak.

"Osrednji cilj zakona je ureditev storitev nepremičninskega posredovanja tako, da je spoštovano načelo pravne varnosti vseh strank, varovanje javnega interesa, varovanje pogodbeno šibkejše stranke in skrb za razvoj in ugled nepremičninske stroke. Temeljno načelo zakona je zagotavljanje učinkovitega varstva potrošnikov," je dejala.

Katere so prednosti novega zakona glede nepremičninskih posrednikov za potrošnike? Na MOP-u navajajo, da je ohranjen znesek najvišjega dovoljenega plačila za posredovanje pri nakupih in prodajah nepremičnin v vrednosti štiri odstotke vrednosti nepremičnine za fizične osebe (za gospodarske družbe to ne velja). Najvišja dovoljena provizija za posredovanje pri najemih nepremičnin pa lahko znaša le znesek ene mesečne najemnine. Nepremičninski posredniki pa bi, če posla ne bi bilo, lahko zaračunali le dejanske stroške, ki so jih imeli. Zakonsko je določeno, da lahko ti stroški znašajo največ 150 evrov.

Preverjanje gradbenih in uporabnih dovoljenj


Nepremičninski agenti bodo morali, če bo zakon sprejet, pred sklenitvijo pogodbe o nepremičnini preveriti njeno pravno in dejansko stanje (ali ima nepremičnina urejeno gradbeno in uporabno dovoljenje) ter nato pisno opozoriti na morebitne pravne ali druge stvarne napake nepremičnine.

Nepremičninske družbe pa bodo tudi odgovorne za škodo, ki bo posledica opustitve preverjanja stanja nepremičnine in opozarjanja na napake, če bi za njih morali vedeti. Državna sekretarka na MOP-u pa je tudi poudarila, da so v zakonu jasneje določene tudi kršitve ter posledične kazni.

Nezadovoljni nepremičninski posredniki


Zakon, ki je nastajal tudi ob sodelovanju tržnega inšpektorata, Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS) ter zbornice za poslovanje z nepremičninami, ki deluje v okviru GZS-ja, pa očitno ni navdušil državnih svetnikov, ki so izglasovali veto na zakon. Predlagatelje veta, prvopodpisani je bil izvršni direktor GZS-ja in državni svetnik Mitja Gorenšček, so najbolj zmotili znesek dejanskih stroškov in najvišji znesek za posredovanje pri najemu nepremičnin, še posebej pa ukinitev dopolnilnega izobraževanja nepremičninskih agentov. Po prejšnji zakonodaji je bilo obvezno na pet let in ga je izvajala zbornica.

Deregulacija poklicev


Na MOP-u pojasnjujejo, da gre za t. i. deregulacijo poklicev, ki se dogaja po vsem EU-ju. Prav v Bruslju naj bi opozarjali, da ima Slovenija preveč reguliranih poklicev in eden izmed strateških razvojnih projektov vlade je bila prenova reguliranih dejavnosti in poklicev na področju trgovine, gradbeništva, dimnikarstva, veterine, sociale …

Vodja Sektorja za stanovanja na MOP-u Vesna Dragan pravi, da "novi zakon ukinja obvezno dodatno izobraževanje, saj se je podlaga za pridobitev licence nepremičninskega posrednika spremenila z uveljavitvijo sistema nacionalnih poklicnih kvalifikacij (NPK) v letu 2008". Sistem NPK-ja omogoča pridobitev trajne javno veljavne listine o poklicni usposobljenosti, zato naj bi bilo podeljevanje licenc z dopolnilnim usposabljanjem, kot v preteklosti, v nasprotju z NPK-jem.

Direktor zbornice za poslovanje z nepremičninami Boštjan Udovič na drugi strani poudarja, da je deregulacija, če so v zakonu določeni ukrepi, ki pomenijo bistveno večjo regulacijo dejavnosti, si ne želijo. Na drugi strani pa je, kot pravi, dopolnilno izobraževanje zaželeno, saj pomeni dvig stroke in kakovosti storitev in naj bi jo podpirala tudi ZPS in tržni inšpektorat.

Sprejemanje zakona po (pre)hitrem postopku?


Udovič sicer poudarja, da je bila največja težava novega zakona njegovo sprejemanje po hitrem postopku, na kar so opozarjali pred sprejemanjem zakona v DZ-ju. "Naša ključna pripomba je bila, da ni primerno, da se kateri koli takšen zakon sprejema pred volitvami, ker je plen raznih populizmov," pravi.

Če bo zakon znova sprejet, bo njegovo ustreznost verjetno preverjalo tudi ustavno sodišče. Po mnenju zbornice je ustavno sporen znesek maksimalnih dejanskih stroškov 150 evrov. "Če že omejujejo dejanske stroške, naj vsaj rečejo, da gre za administrativne stroške. 150 evrov je nerazumna meja, saj ne pokrije potnih stroškov v povprečnem poslu," poudarja.

Podobno sporna se jim zdi tudi omejitev plačila za posredovanje pri najemih. Udovič ob tem opozarja, da se pri najemih nepremičnin relativno malo poslov izvede pri nepremičninskih posrednikih in da najemnik praviloma ne prevzame plačila celotnega zneska za posredovanje, temveč se ta deli na najemnika in najemodajalca.

"Najemniki zaradi te omejitve posledično ne bodo manj plačevali. Preko posrednikov se bo izvedlo manj poslov, ker ta zadeva za njih ne bo rentabilna oziroma se ne bo izplačala. To pomeni, da bo država na eni strani pobrala manj davkov, ki jih pri poslih plačujejo posredniki. Potrošniki pa bodo manj zaščiteni, saj so pri poslih, kjer je prisoten posrednik, postopki in pogodbe bolj strokovno pripravljeni. Z omejitvijo bodo zato dosegli nasprotni učinek," je še povedal za MMC in dodal, da so vseskozi opozarjali tudi na številne nejasnosti v zakonu: "Prepričani smo, da bo zakon s takšno vsebino, če bo uveljavljen, vodil v nove spore in težave na trgu, kar pa je v neposrednem nasprotju z osnovnim namenom novega zakona."

Vir: Gregor Cerar, MMC RTVSLO, 9.4.2018

Naša spletna stran uporablja piškotke, ki se naložijo na vaš računalnik. Ali se za boljše delovanje strani strinjate z njihovo uporabo?

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na naši spletni strani

Pravna podlaga

Podlaga za obvestilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list št. 109/2012; v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati v začetku leta 2013. Prinesel je nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.

Kaj so piškotki?

Piškotki so majhne datoteke, pomembne za delovanje spletnih strani, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša.

Piškotek običajno vsebuje zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče določeno spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Poleg funkcije izboljšanja uporabniške izkušnje je njihov namen različen. Piškotki se lahko uporabljajo tudi za analizo vedenja ali prepoznavanje uporabnikov. Zato ločimo različne vrste piškotkov.

Vrste piškotkov, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej strani sledijo smernicam:

1. Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, ...).

2. Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke, kako se uporabniki vedejo na spletni strani z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, preko katerih bi lahko identificirali uporabnika.

3. Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (npr. uporabniško ime, jezik, regijo) in zagotavlja napredne, personalizirane funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletni strani.

4. Oglasni ali ciljani piškotki

Tovrstne piškotke najpogosteje uporabljajo oglaševalska in družabna omrežja (tretje strani) z namenom, da vam prikažejo bolj ciljane oglase, omejujejo ponavljanje oglasov ali merijo učinkovitost oglaševalskih akcij. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletu.

Nadzor piškotkov

Za uporabo piškotkov se odločate sami. Piškotke lahko vedno odstranite in s tem odstranite vašo prepoznavnost na spletu. Prav tako večino brskalnikov lahko nastavite tako, da piškotkov ne shranjujejo.

Za informacije o možnostih posameznih brskalnikov predlagamo, da si ogledate nastavitve.

Upravljalec piškotkov

Nepremičnine SV, Tomaž poredoš, s.p.